Izobraževanja

V okviru projekta COMP@S ponujamo konzorcijski partnerji naslednja izobraževanja:

 Osnovna šola Gustava Šiliha Maribor
NASLOV IZOBRAŽEVANJA IZVAJALEC TIP TRAJANJE v urah CILJNA SKUPINA POVZETEK

Pomoč otrokom s težavami na področju hiperpozornosti in s hiperaktivnostjo

 

 

mag. Suzana Žunko, prof. def.

 

seminar 8 Strokovni delavci

Cilji:

Seznaniti udeležence s teoretičnimi izhodišči in novejšimi spoznanji strokovnjakov glede problematike.

Pokazati udeležencem učinkovite in v svetu preizkušene metode pomoči otrokom s težavami na področju pozornosti in s psihomotoričnim nemirom.

Opismenjevanje otrok z disleksijo in ADHD sindromom

 

mag. Suzana Žunko, prof. def. predavanje Strokovni delavci

V naših osnovnih šolah se večina poslužujemo dveh metod začetnega opismenjevanja, to sta analiza in sinteza oz. kombinacija obojega. Gre torej za povezavo glas – črka. Pri otrocih, ki imajo težave pri začetnem opismenjevanju pa učitelji iščejo tudi druge poti, kako približati pisano besedo otroku. Ker so otroci z ADHD sindromom izrazito kinestetični učni tipi, je zanje pomembno, da jim glas (črko, besedo) približamo z gibom…

 

Učenci s težavami v socialnem prilagajanju pri pouku-  kdo so ti učenci in kako jim lahko pomagamo

 

 

mag. Suzana Žunko, prof. def. predavanje Strokovni delavci

Vse več otrok ima težav v komunikaciji in socialnem reagiranju v odnosu do vrstnikov in šolskih strokovnih delavcev. Preko predavanja boste spoznali kdo so ti učenci, kaj se dogaja v njih (misli, čustva, dejanja) in kako pristopiti do njih in jim nuditi učinkovito podporo, da bodo lahko razvili primernejše oblike vedenja.

 

Dispraksija mag. Suzana Žunko, prof. def. predavanje Strokovni delavci Dispraksija, pogosto spregledana motnja povzroča težave pri gibanju, koordinaciji, organizaciji in predelovanju senzornih informacij. Je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Pomembno je, da jo odkrijemo čim prej, saj je ustrezna obravnava teh otrok silno pomembna, da preprečimo težave tako v šoli kot v zasebnem življenju, saj pogosto ti otroci razvijejo slabo samopodobo in imajo velike težave tudi v družabnem življenju.

Domače učno delo (Kako in koliko lahko starši pomagamo svojemu otroku da bo uspešnejši učenec)

 

mag. Suzana Žunko, prof. def. predavanje starši V predavanju in ob diskusiji se bomo pogovarjali o tem, kaj lahko otroci naredijo sami, kje in na kakšen način pa potrebujejo pomoč, kako prepoznamo, da nas otrok res potrebuje in kdaj je pravi čas, da postane samostojen.

Brati z razumevanjem

 

mag. Suzana Žunko, prof. def. predavanje starši Bralna kompetenca je zaupanje posameznika v svoje bralne sposobnosti, da bo z branjem rešil dane naloge in dosegel cilj, da bo besedilo ne le prebral, temveč tudi razumel.
    Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj
NASLOV IZOBRAŽEVANJA IZVAJALEC TIP (predavanje, delavnica ipd.) TRAJANJE v urah CILJNA SKUPINA POVZETEK
Vzroki za nastanek (specifičnih) učnih težav

Andreja Jurgec,prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike

(trenutno odsotna)

 

predavanje 1 Strokovni delavci Vzroki za pojavljanje učnih težav so lahko zelo različni. Lahko so primarno v otroku, lahko so primarno v okolju, oziroma v povezavi otroka in okolja. Za uspešno in učinkovito premagovanje učnih težav moramo poiskati in razložiti vzroke učnih težav. Učne težave lahko vodijo do različnih posledic, ki jih posredno še povečujejo. Ob pogostem neuspehu v šoli, se lahko pojavijo razne čustvene stiske, kar neuspeh pogosto še poveča in vodi v še bolj kompleksne posledice. Otroci, ki imajo učne težave pogosto iščejo pozornost in poskušajo zabrisati resnični problem. Tukaj se pogosto pojavijo negativne oblike vedenja. Pomembno je, da vzroke prepoznamo, saj smo le tako lahko dovolj senzibilni, da lahko otroku pomagamo.
Strategije učenja in pomoči pri različnih oblikah SUT

Andreja Jurgec,prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike

(trenutno odsotna)

predavanje 1 Strokovni delavci Pod izrazom »specifične učne težave« razumemo heterogeno skupino primanjkljajev, ki se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju ali težavah na katerem koli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija (jezik, govor), branje, pisanje, pravopis, računanje, socialna kompetentnost in čustveno dozorevanje. Pomembno je, da težave prepoznamo, izberemo pravi pristop, učinkovite strategije učenja in tako pomagamo pri premagovanju otrokovih težav.
Otroci s spektroavtistično motnjo

Barbara Žnidarko, prof. def.

(trenutno odsotna)

predavanje in delavnica 4 Strokovni delavci šole in vrtca  Strokovni delavci bodo spoznali značilnosti otrok s spektroavtistično motnjo ter različne strategije dela, ki jih otroci za uspešno učenje potrebujejo.
Poti do samostojnosti Tanja Knehtl, dipl. del. ter. predavanje z delavnico 1 starši, strokovni delavci OŠ Udeleženci bodo seznanjeni z delom delovnega terapevta in prilagoditvami za učence s posebnimi potrebami v šolskem okolju.

Didaktične igre, primeri dobre prakse za delo z otroci s posebnimi potrebami

 

Jasmina Ducman, prof. def. predavanje 1 Strokovni delavci
Prepoznavanje razvojnih odstopanj v predšolskem obdobju Nataša Zavec Erman, prof. def. predavanje 1 Strokovni delavci Vsak starš se trudi vzgajati svojega otroka odgovorno in v smeri čim večje samostojnosti. Včasih pa otrokov razvoj kljub vsem prizadevanjem staršev teče drugače, posebno. Takrat je pomembno, da se starši čim prej povežejo z ustreznimi strokovnjaki in skupaj z njimi s timskim delom prispevajo k zdravemu in uspešnemu otrokovemu razvoju.
Kako se učiti Tina Čeh, prof. def. predavanje 1 Strokovni delavci
Sodelovanje med starši, učitelji in specialnimi pedagogi Natalija Sagadin, mag. prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike predavanje 1 Strokovni delavci

Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU)

 

Mateja Vajda, prof. def. predavanje 1 Strokovni delavci
Otroci z disleksijo Anja Lukman, dipl. profe. logopedinja-surdopedagoginja predavanje 1 Strokovni delavci

Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja za katero so značilne motnje v delovanju miselnih procesov (Magajna idr., 2008) in je specifična učna težava. Primarno jo lahko prepoznamo kot težave pri branju, saj posamezniki s to motnjo po navadi berejo na ravni, ki je znatno nižja od pričakovane. Skupne značilnosti posameznikov z disleksijo so težave s fonološkim zavedanjem (prepoznavanjem delov besed, povezavo glas-črka..), črkovanjem in težave s hitrostjo vizualnih-verbalnih odzivov, vendar je pomembno opozoriti, da se motnja od posameznika do posameznika tudi razlikuje.

Pomembno je vedeti, da so te težave posledica drugačnega delovanja možganov ter da je en izmed pomembnih dejavnikov, na podlagi katerega se motnja pojavlja, tudi šibkejši delovni in dolgotrajni spomin.

Otroci z diskalkulijo Tanja Rugani, prof. matematike in pedagogike, prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike predavanje 1 Strokovni delavci  Diskalkulija je specifična učna težava, ki se odraža pri učenju matematike. Specifične učne težave se kažejo kot počasnejše učno napredovanje na posameznih področjih učenja oz. počasnejše usvajanje nekaterih veščin (npr. računanje). Težave se kažejo kljub temu, da ima otrok povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti. Težave so lahko prisotne na vseh ali pa le določenih področjih matematike. Otroci z diskalkulijo imajo šibkejše številske predstave, težje razumevajo numerična pravila in matematične simbole. Hkrati imajo tudi težave pri pomnjenju matematičnih proceduralnih znanj (postopkov reševanja nalog) in deklarativnih znanj.  Težave se razprostirajo na kontinuumu od lažjih vse do zelo izrazitih  od kratkotrajnih, do tistih, ki segajo čez celo življenje.
Otroci z dispraksijo Anja Lukman, dipl. profe. logopedinja-surdopedagoginja predavanje 1 Strokovni delavci  Dispraksija je specifična učna težava. Otroci z dispraksijo so zelo heterogena skupina otrok, ki imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti. Nimajo splošnega razvojnega zaostanka, zato ne dosegajo nižjih dosežkov na vseh področjih, ampak le na nekaterih: najpogosteje na področju telesne vzgoje, tehničnega pouka, likovne vzgoje, pisanja idr. Dispraksijo najpogosteje opisujemo z okvaro ali nezrelo organizacijo gibanja, lahko pa so primanjkljaji tudi v zaznavanju ter miselnem in jezikovnem delovanju.
Otroci z ADHD Anica Toplak, prof. ped. in soc., mag. prof. inkluzivne pedagogike predavanje 1 Strokovni delavci Sindrom ADHD oziroma motnja pozornosti in aktivnosti predstavlja nezmožnost ohranjanja pozornosti in nezmožnost nadzorovanja določenega vedenja, ki se najbolj izrazito kaže pri otrocih, starih med tretjim in sedmim letom starosti. Zdravljenje ADHD-ja je multimodalno, kar pomeni, da ne bo vsak pristop enako uspešen pri vsakem otroku. Med pristopi, ki jih stroka predlaga, pa je spodbujanje dobrega vedenja, svetovanje staršem za ustrezno razumevanje ADHD-ja, v nekaterih primerih so uspešne tudi družinske terapije. Šele na koncu pa obstaja tudi možnost zdravil.
Moteče vedenje otroka- kako ravnati? Monika Borovič, mag. prof. inkluzivne pedagogike predavanje 1 Strokovni delavci

Vedenjske težave so posledica slabega okolja!

Vedenje je za otroka orodje komuniciranja, ki ga uporablja, kadar se ne zna izraziti z besedami. Normalno (lepo, primerno in kar je še takšnih pridevnikov) vedenje je odvisno od otrokove starosti, osebnosti, temperamenta in stopnje čustvenega razvoja. Pogojeno je tudi s tem, ali je družbeno, kulturno in razvojno sprejemljivo.

Vedenje je problematično, kadar ne dosega pričakovanj družine ali družbe in je moteče. Res je sicer, da ima vsak otrok občasno čustvene in vedenjske probleme – enako kot vsak odrasel človek. Skrajna čustva, prepiri, muhavost… vse to so sestavni del odraščanja in se lahko v posebnih okoliščinah (smrt bližnjega, selitev…) celo zaostrijo, vendar so praviloma prehodne narave in sčasoma izzvenijo. Težava nastane, če trajajo dalj časa ali se poglobijo. Otrokovo nenormalno vedenje ovira dnevno funkcioniranje (njega in/ali celotne družine), zaznamujejo ga lahko simptomi agresije (do sebe ali drugih), tesnobe, depresije, motnje hranjenja, krutost do živali ali ljudi, vandalizem itn.

Pomembno je, da posvečamo pozornost vedenju, ki je zunaj normalnih razvojnih mejnikov, primernih otrokovi starosti. Če njegovo vedenje od njih izrazito odstopa, vemo, da je nekaj narobe.

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
NASLOV IZOBRAŽEVANJA IZVAJALEC TIP (predavanje, delavnica ipd.) TRAJANJE v urah CILJNA SKUPINA POVZETEK
 Osnovna šola Minke Namestnik – Sonje Slovenska Bistrica
Delavnice za starše Branka Orož, univ. dipl. soc.ped,. Maja Verhovnik, prof. spec.in reh.ped. Delavnice 1 do 2 uri  predvidoma enkrat mesečno (možen dogovor) Starši Spoznavanje komunikacije preko “jaz” sporočil, ozaveščanje vpliva neustrezne komunikacije, izkustveno učenje ob premagovanju težav pri vzgoji, predstavitev primerov dobre prakse, ugotavljajo svoje težave in prioritete, razvijanje empatije.
Čustveno opismenjevanje učencev

mag. Kristina Višaticki, univ. dipl. soc. ped.

Zdenka Černelič, univ. dipl. soc. ped.

Predavanje in delavnica

Strokovni delavci (2 uri)

Učenci

(skupinska oblika 3 ure)

Strokovni delavci in učenci

Spoznavanje osnovnih čustev, telesnih in psihičnih znakov čustev, čustvena zanka, vloga sprožilcev,

merjenje čustvovanja s termometrom, spoznavanje ustreznih in neustreznih načinov izražanja posameznega čustva, reševanje težav preko iger vlog ter učenje različnih načinov sproščanja.

Skupinska / Timska supervizija Janko Stergar, mag. sup., os. in org. svet. Razvojno-eduka-tivni model 10-15 srečanj po 3 h, na 14 dni (3-10 ljudi) strokovni delavci, ravnatelji, varuhi, idr.

Supervizija je metoda/proces razmišljanja o tem, kako opravljamo svoje delo v poklicih pomoči (Kobolt, 1994) z namenom zagotavljanja njegove večje učinkovitosti in integracije teorije in prakse. Supervizija pomaga pri prepoznavanju in preprečevanju izgorelosti in povečuje zmožnost refleksije tistih, ki so vanjo vključeni  ter omogoča njihovo osebnostno rast (sistemski pogled, vzpostavitev in ohranjanje meja, krožno razumevanje, kreativno reševanje poklicnih vprašanj) (Kobolt in Žorga, 2006). Dela se na obravnavi gradiv vključenih supervizantov.

 

Koletkivna žetev zgodb Janko Stergar, mag. sup., os. in org. svet. delavnice 6 srečanj po 3h, na 1 mesec  (6-20 ljudi) strokovni delavci, ravnatelji, varuhi, idr. Metoda kolektivne žetve zgodb (Mary Alice Arthur) je metoda, ki izhaja iz moderacijskega formata »Art of hosting« (Založnik, 2015). Temelji na spoznanjih konstruktivistične in narativne teorije.  V naši verziji smo dodali nekatere vsebine  pozitivne psihologije. Njen glavni namen je soustvarjanje prostora za pogovor: poslušanje in pripovedovanje. Uporablja se lahko za različne namene; za izboljšanje klime v zavodu; spremljava in evalvacija novosti; za evalvacijo projektov kot podpora pri izvajanju projektov; za izboljšanje učinkovitosti znotraj tima. Posredni učinki so med drugim: izboljšanje načina komuniciranja med vključenimi ter predvsem iskanje pozitivnih zgodb in virov, ki obstajajo v nas vseh, tudi tistih, ki so vključeni v procese vzgoje in izobraževanja – posredno ali neposredno.